Denovive e počnata inicijativa za snimanje dokumentarna emisija pod naslov „Etnogenetskite razliki pomeǵu Makedoncite i Bugarite“. Avtor na scenarioto i režijata ḱe bide makedonskiot istoričar Aleksandar Donski (poznat ekspert vo ovaa oblast), a emisijata ḱe bide snimena na makedonski jazik, so angliski titlovi. Producent na emisijata ḱe bide Jim Stefan Stefanovski od Sidnej, Avstralija. Ja koristime ovaa prilika za razgovor so avtorot na emisijata Alesandar Donski.

Što ḱe sodrži emisijata i zošto smetate deka so nea ḱe bidat raznišani temelite na bugarskata propaganda?

Fakt e deka golemobugarskata propaganda protiv Makedonija poveḱe decenii kontinuirano dejstvuva ubeduvajḱi gi Makedoncite deka se „Bugari“ ili deka porano bile „Bugari“. Pritoa tie voglavno nudat dokumenti i izjavi od makedonski prerodbenici ili revolucioneri koi sebesi se deklarirale kako „Bugari“. Našite istoričari odgovaraat defanzivno, t.e. najčesto se obiduvaat da objasnat zošto tie naši dejci taka postapuvale, istovremeno nudejḱi primeri na dejci koi se deklarirale i kako Makedonci. Ova znači deka celata „vojna“ so bugarskata propaganda se odviva (slikovito kažano) na „naš teren“, t.e. na terenot na makedonskata istorija.

Jas vo emisijata ḱe ponudam dijametralno sprotiven pristap. Namesto „odbrana“ ḱe upotrebam „napad“. Konkretno, štom Bugarite velat deka sme imale „zaednički koreni“, ajde togaš da vidime kako izgledale bugarskite etnički koreni, t.e. kakva bila etnogenezata (nastanokot) na bugarskiot narod, pa togaš najdobro ḱe znaeme dali sme „ist narod“ ili ne. Znači, ja prefrluvam „borbata“ na nivni teren, t.e na terenot na nivnata istorija. Vo emisijata (isklučivo vrz izvori od bugarski i od stranski izvori) ḱe pokažeme kako nastanale Bugarite vo istorijata, a potoa, veruvajte mi, na nitu eden Makedonec nema da mu tekne i da pomisli deka Makedoncite bile „ist narod“ so Bugarite.

Pa kako nastanala denešnata bugarska nacija?

Spored oficijalnata bugarska istoriografija denešnata bugarska nacija etnogenetski e sozdadena od mešanjeto na starosedelcite Trakijci, Slovenite – Anti (koi se naselile vo Bugarija vo raniot Sreden vek) i od turko-mongolskoto pleme Bugari, koi se naselile vo severoistočna Bugarija na krajot od VII vek. Notoren fakt e deka vistinskite etnički Bugari bile mongolsko pleme koe zboruvalo jazik sličen na denešniot tatarski jazik i pripaǵale na žoltata rasa.

No, zarem denešnite Bugari ne se slovenski narod?

Dokolku denešnite Bugari se „Sloveni“ zošto togaš tvrdat deka turko-mongolskite Bugari se nivnite prvi krvni predci? Ako go prašate koj bilo denešen Bugarin da vi gi nabroi prvite bugarski vladeteli, toj ḱe vi gi posoči tokmu turko-mongolskite bugarski hanovi: Kubrat, Asparuh, Omurtag, Telec, Tiktu, Pagan, Cok… i drugi, koi pripaǵale na žoltata rasa.

No i vakvoto tvrdenje nema logika. Imeno, najgolem del od denešnite Bugari pripaǵaat na belata rasa, a kako svoi krvni predci tretiraat luǵe koi pripaǵale na žoltata rasa! Ova navistina e smešno. Toa e isto kako koga nekoi etnički Šveǵani (pripadnici na belata rasa) denes bi go proglasile crnecot Kunta Kinte za svoj „etnički predok“.

Objasnete go ova podobro

Eve vaka. Originalnite etnički Bugari bile mongolsko pleme, koi živeele vo Azija na samata granica so Evropa i zboruvale jazik sličen na denešniot tatarski jazik. Tie bile nomadi (čergari) i ova go potvrduvaat poveḱe sovremeni bugarski istoričari. Poznatiot bugarski istoričar Vasil Zlatarski gi dava iminjata na četirite (citirame) „huno-bugarski ordi“ od koi bile sozdadeni Bugarite. Nivnite iminja se: Kupi-Bulgar, Duči-Bulgar, Olhontor Blkar i Čdar Bolkar. Pa zarem od ovie hunski ordi nastanala denešnata makedonska nacija? Spored „Imenikot na bugarskite hanovi“ (vredno delo za bugarskata istorija sozdadeno vo 8 vek), kako pratatko na Bugarite e pretstaven hunskiot vodač Atila, pa nadvor od umot e i da se pomisli deka Atila e predok i na nas Makedoncite.

Prviot poznat bugarski han Kubrat i negoviot sin Asparuh, vo sklad so mongolskata tradicija, imale bričeni glavi i nosele šalvari. Vpročem, ovde objavuvam poštenska marka, oficijalno izdadena pred izvesno vreme od Bugarskata državna pošta so likovite na ovie dvajca prvi bugarski vladeteli Kubrat i Asparuh. Jasno se gleda deka tie bile Mongoli i pripaǵale na žoltata rasa, pa nikako ne možat da bidat krvni predci na denešnite Makedonci. Ponatamu, ovde go objavuvam likot na bugarskiot vojskovoditel Mostič, koj živeel vo 10 vek i bil vo služba na bugarskiot car Simeon (koj, bez ogled na svoeto hristijansko ime, isto taka bil Mongol – toj bil vnuk na bugarskiot han Presijan, koj ne znael nitu zbor od slovenskiot jazik zatoa što edinstvenite dva začuvani natpisi od negovo vreme se napišani na vistinskiot bugarski jazik, koj rekovme deka e sličen so dešeniot tatarski).

Likot na Mostič e rekonstruiran od strana na bugarskiot akademik Jordanov vrz osnova na čerepot pronajden vo negoviot grob vo Bugarija. Pa zarem može nekoj normalen da tvrdi deka Mostič e krven predok na denešnite Makedonci? Vakvi i slični argumenti ḱe bidat pretstaveni vo izbilstvo vo emisijata i zatoa nema somnenie deka ovaa emisija do temel ḱe ja razniša bugarskata propaganda vo vrska so Makedonija.

Što se slučuvalo ponatamu?

Na krajot od 7 vek, del od ovie Bugari predvodeni od han Asparuh, trgnale kon Evropa, a del si ostanale vo Azija. Onie što došle vo Evropa, poradi svojata agresivnost, okupirale izvesna teritorija vo denešna severoistočna Bugarija i tamu go sozdale t.n. Prvo Bugarsko carstvo (koe prvo bilo haganat vo sklad so mongolskata tradicija). Vo ovaa država zateknatite Trakijci i Sloveni živeele kako graǵani od vtor red.

Sovremenata bugarska istoriografija smeta deka ovie tri narodi živeele vo soživot, a potoa se izmešale pomeǵu sebe i taka bil sozdaden denešniot bugarski narod. No, vakvite tvrdenja rekovme deka nemaat logika. Kako prvo postojat podatoci za golemi masakri što Bugarite gi izvršile vrz Slovenite i Trakijcite na teritorijata na denešna Bugarija. Taka, na primer, vo Četalarskiot zapis od 9 vek jasno pišuva deka bugarskiot han Omurtag izjavil deka ḱe gi ubiva Slovenite se dodeka sveti sonceto na neboto i teče rekata Tiča.

Bugarskiot han Krum, pak, izvršil masakr vrz nekolku iljadi Trakijci vo opsadenata Sredika (denešna Sofija), iako prethodno im vetil deka nema da gi ubie ako se predadat. Poradi ova, denes navistina izgleda kako crn humor koga potomcite na Slovenite i Trakijcite vo Bugarija se „gordeat“ so etničkoto ime „Bugari“ – ime koe go nosele ubijcite na nivnite predci! Konečno, ako turko-mongolskite Bugari i navistina se izmešale so Slovenite i Trakijcite niz teritorijata na cela Bugarija, denešnite Bugari denes bi imale antropološki crti i na luǵe od žoltata rasa, no znaeme deka toa ne e taka.

Vpročem, turko-mongolskite Bugari nikogaš masovno ne se naselile na teritorijata na cela Bugarija, pa tie ne možat da bidat krvni predci na denešnite Bugari.

Pa koja e vistinata za denešnite Bugari?

Denešnite žiteli na Bugarija etnički vo najgolem procent se potomci na slavnite Trakijci i na Slovenite naseleni vo Bugarija, no i na drugi narodi, so neznačitelen procent od krvta na turko-mongolskite Bugari i toa glavno vo severoistočna Bugarija. Vo Sredniot i vo Noviot vek, teritorijata na denešna Bugarija e etnički heterogena.

No, glavno po sozdavanjeto na bugarskata država od strana na Rusite, na potomcite na Trakijcite i Slovenite, no i na drugite narodi koi togaš tamu živeele (Makedonci, Vlasi, Turci, Romi, Tatari…) im e naloženo da se deklariraat kako „etnički Bugari“. Praktično, glavno vo 19 vek i najmnogu so pomoš na Rusija, na site narodi koi živeele na teritorijata na Bugarija, im bil nametnat tuǵiot turko-mongolski etnonim „Bugari“, što ostanal do denes kako nivno etničko ime.

Dali denešnite Bugari se svesni za seto ova?

Tie se poveḱe stanuvaat svesni deka vo najgolem procent se potomci na slavnite Trakijci (no i na drugi narodi – Vlasi, Romi, Makedonci…), a ne na mongolskite Bugari. Za ova postojat i golem broj dokazi (trakiski lični iminja i običai, koi do denes se začuvani kaj žitelite na Bugarija i sl.).

Sepak, poveḱedeceniskata histerična propaganda so koja se insistiraše deka pripadnicite na site narodi vo Bugarija se „etnički Bugari“ i „potomci na han Kubrat“ tolku ja ima kontaminirano svesta i potsvesta na ovie luǵe, što se ušte nikoj se nema osmeleno javno da kaže: „Jas ne sum etnički Bugarin, tuku sum potomok na slavniot trakiski narod“!

Idninata ḱe pokaže kako ḱe se odvivaat rabotite ponatamu. Od druga strana, glavno vo severoistočna Bugarija, postojat luǵe so karakteristiki na žoltata rasa. Tie ne sakaat ni da slušnat deka denešniet Bugari se Sloveni ili Trakijci i insistiraat na toa deka denešnite Bugari se ist narod so Tatarite. Vo makedonskata javnost e malku poznato deka vo triesettite i četiriesettite godini od HH vek vo Bugarija postoela nacionalistička organizacija pod imeto “Ratnici za Napre¬dok na Blgarštinata” (RNB) na čelo so d-r Asen Kantardžiev vo koja členuvale nad sto i trieset iljadi Bugari i vo čij statut pišuvalo deka sovremenite Bugari vo najgolema mera se di¬rektni potomci na mongolskite Bugari.

Vo nivniot statut pišuva deka Slovenite bile na ponisko kulturno nivo od mongolskite Bugari, koi tie gi veličele kako svoi krvni predci. Od druga strana vo oficijalnata „Istorija na bugarskata crkva“ od Stanimir Stanimirov (objavena vo Sofija vo 1894 i 1925 godina) pišuva sosema sprotivno. Veruvale ili ne, ovde doslovno pišuva deka mongolskite Bugari umstveno bile pozaostanati od Slovenite. Znači nekoi Bugari gi veličele, a nekoi gi omalovažuvale tu mongolskite Bugari, tu Slovenite… I seto toa vo zavisnost od dnevnata politika. Koga Bugarija bila bliska so Rusite togaš Bugarite stanuvale „Sloveni“, a koga bila bliska so Germanija (Hitler), togaš Bugarite se prestoruvale vo „Huni (Tatari)“.

Kakva e vrskata pomeǵu Bugarite i Tatarite? 

Veḱe spomnavme deka del od mongolskite Bugari ne zaminale so han Asparuh kon Evropa, tuku si ostanale vo Azija (na granicata so Evropa). Tie podocna osnovale svoja država, t.n. „Volška Bugarija“. So tekot na vremeto ovaa država propadnala, a bugarskoto etničko ime počnalo da paǵa vo zaborav. Podocna Rusite ovoj narod počnale da go positovetuvaat so Tatarite, sekako poradi srodnite antopološki karakteristiki pomeǵu Bugarite i Tatarite. Site što imale mongolski antropološki karakteristiki, za Rusite bile „Tatari“. Taka se slučila edna interesna i po malku smešna situacija.

Potomcite na mongolskite Bugari koi denes živeat vo ruskata republika Tatarstan, počnale da se narekuvaat Tatari (iako vo najgolem del se etnički Bugari), a Trakijcite i Slovenite vo denešna Bugarija sebesi se narekuvaat „Bugari“, iako ne se etnički Bugari. Denes srede Tatarite vo Tatarstan postoi prerodbeničko dviženje koe se vika „Bugarski nacionalen kongres“ (osnovano vo juni, 1990 godina), čii členovi insistiraat na toa deka tie ne se nikakvi Tatari, tuku deka se Bugari, t.e. deka Bugarite i Tatarite vo Tatarstan se eden ist narod. Delegacija na Bugarskiot nacionalen kongres od Tatarstan vo avgust 2000 godina napravi oficijalna poseta na Bugarija na pokana od pretsedatelot Petar Stojanov.

Tatarskiot istoričar Ahmetdžan Halikov vo svojata kniga pod naslov „Što sme nie: Bugari ili Tatari?“ (objavena vo Kazan 1992 godina) mošne jasno ja opišuva etničkata vrska pomeǵu Bugarite i Tatarite. Ovoj poznat tatarski istoričar se smeta za vrven ekspert za etnogenezata na denešnite Tatari. Vo 1989 godina toj ja objavi i knigata „Tatarskiot narod i negovite predci“ vo koja isto taka posoči na neraskinlivite vrski pomeǵu Bugarite i Tatarite.

So celata počit kon denešnite Tatari, no ako nie Makedoncite sme „ist narod“ so Bugarite, ispaǵa deka sme ist narod i so Tatarite, a toa e besmisleno i da se pomisli.

Kade sme nie Makedoncite vo seto ova?

Nie sme daleku od ovaa bugarska etnička turli-tava. Turko-mongolskite Bugari nikogaš masovno ne se naselile vo Makedonija, a isto e i so Trakijcite.

Ova znači deka nie Makedoncite, i da sakame ne možeme da bideme Bugari, zatoa što nemame bugarska krv vo našite veni. Prviot poznat i priznat bugarski han Kubrat nemal ni stapnato vo Evropa i verojatno nikogaš vo životot nemal ni slušnato za Makedonija, a kamoli da bide „prviot etnički predok“ na denešnite Makedonci!

Nitu edno od prvite poznati bugarski lični iminja: Kuber, Omurtag, Toktu, Pagan, Cok, Telec, Batbajan, Kotrag, Tervel, Kar¬dam, Butail, Ermiar, Eshač, Imnik, Irtihitun, Isbul, Icvoklij, Okor¬sis, Onegavon, Oshun, Sondoke, Sumsuvul, Hunol, Čakarar, Čepa i slični na niv denes gi nema srede Make¬doncite, dodeka brojni iminja što gi nosele antičkite Makedonci gi nosat i denešnite Makedonci. Ponatamu, prviot simbol na Bugarite bil konjska opaška, koja tie ja veele namesto zname koga odele da vojuvaat.

Ajde kažete mi koj Makedonec vo našata istorija veel konjska opaška koga odel da vojuva?

Dali onie Makedonci koi denes imaat bugarska etnička svest gi znaat ovie podatoci?

Ne. Denešnite makedonski bugaromani možebi znaat po nešto od ponovata makedonska istorija (sekako gledano niz golemobugarski aspekt), no ako gi prašate za bugarskata istorija (na primer da vi gi nabrojat bugarskite hanovi, da vi gi objasnat vrskite pomeǵu Bugarite i Tatarite ili da vi kažat nešto za konjskata opaška), ḱe vidite deka nemaat poim. Zatoa ovaa emisija ḱe pretstavuva šok za niv.

Dovolno e samo što ḱe go vidat likot na mongolskiot Bugarin Mostič (koj bil eden od najgolemite bugarski vojskovoditeli na site vreminja), pa da stanat svesni za svojata zabluda deka tie se negovi „vnuci“.

Što e so Sredniot vek?

Nasproti izmislenite tvrdenja za „zaednička istorija“ pomeǵu Makedoncite i Bugarite, postojat ubedlivi dokumenti za bugarskite srednovekovni pusto-šenja na Makedonija, koi vo emisijata ḱe bidat prezentirani isklučivo od relevantni izvori objaveni i vo bugarski istoriski knigi. Taka, na primer, bugarskiot car Simeon (koj i samiot bil Mongol) izvršil straotni zlostorstva vrz makedonskoto naselenie.

Vo eden makedonski kniževen pametnik od 11 vek pišuva (citirame): „Simeon bil nečesen i zol kon luǵeto i toj ja uništil makedonskata zemja… “. Vizantiskiot istoričar Lav Ǵakon vo svojata „Istorija“, zapišal (citirame): „Vo mesec septemvri, vtor indikt, Simeon Bugarinot povtorno nastapil so svojata vojska protiv Carigrad. Pritoa gi opljačkal Trakija i Makedonija, kade se opustošil i razurnal.“

Vizantiskiot istoričar Simeon Logotet za razuruvanjata na Makedonija od strana na bugarskiot car Simeon, zapišal: „Vo mesec septemvri bugarskiot knez Simeon so celata svoja vojska dojde do Carigrad i pritoa gi opustoši Trakija i Makedonija. Tamu tie razurnaa i zapalija se i gi isekoa ovoškite.“ Carigradskiot patrijarh Nikolaj Mistik za navleguvanjata na bugarskite vojski vo Makedonija, vozbudeno konstatiral (citirame): „No, koga si pripomnuvam za tolkaviot broj razrušeni hramovi, manastiri i domovi, za ubienite episkopi, za siluvanite devici, za izmačuvanite monasi – kako može da se nadevam deka Bog ḱe go zaboravi seto toa?“

Ovde sami po sebe se postavuvaat prašanjata: Čija zemja uništuval turko-mongolskiot Bugarin (so krsteno ime) Simeon i čii ženi siluvale pripadnicite na negovite ordi? Zarem tie si gi siluvale sopstvenite sonarodnički dokolku navodno nie Makedoncite sme bile „etnički Bugari“? Seto ova vo detali ḱe bide prezentirano vo emisijata „Etnogenetskite razliki pomeǵu Makedoncite i Bugarite“.

Makedoncite stradale od Bugarite i pred Simeon, a i potoa za vreme na t.n. „Vtoro Bugarsko carstvo“ (za čij etnički sostav, barem spored togašnite dokumenti, postojat kontroverzni tvrdenja), a vo našata javnost e malku poznato i deka Bugarite im bile voeni sojuznici na Osmanliite vo vre¬meto koga tie ja okupirale Makedonija, neposredno po bitkata na Mari¬ca, t.e. tie bile edinstveniot balkanski narod što im pružil pomoš na navleguvanjata na Osmalniite, iako podocna i samite bile okupirani.

Što e so Samuilovoto carstvo?

Toa bilo multietnička država so sedište vo Makedonija. Ne postoi nitu eden originalen dokaz proizlezen od ovaa država vo koj pišuva deka se vikala „Bugarija“. I ova ḱe bide objasneto vo emisijata.

Što e so bugarskata etnička svest vo minatoto?

Bugarskata propaganda laže koga tvrdi deka Bugarite „otsekogaš“ vo istorijata imale bugarska etnička svest. Naprotiv, najgolem broj žiteli na Bugarija bile flotantna masa i voopšto ne znaele što se spored etnička opredelba duri i vo 19 vek.

Vo emisijata ḱe bidat prezentirani brojni podatoci za ova i toa isklučivo od bugarski knigi. Taka, na primer, angliskiot patepisec Vilijam Makmajkl vo 1818 godina (znači vo 19 vek!) otkako posetil nekolku gradovi na teritorijata na denešna Bugarija sosema jasno zapišal deka pripadnicite na tamošnoto naselenie sebesi se deklarirale kako „Srbi“!

Ovoj patepisec go posetil i seloto Hevica (denešen Ljubimec) blizu Haskovo i tamu povtorno zapišal deka naselenieto e srpsko (sekako vrz osnova na nivnoto sebedeklariranje). Deka na teritorijata na Bugarija živeat Srbi, tvrdel i istaknatiot francuski diplomat Buzbek, koj duri dvapati prestojuval vo Bugarija. Sekako deka do ovie soznanija i toj došol vrz osnova na razgovorite so tamošnoto naselenie.

Kako „Srbi“ sebesi se deklarirale i istaknati žiteli na Bugarija. Eden od niv e Jovan Raiḱ od Vidin, koj ne samo što tvrdel deka vo Bugarija živeat Srbi, tuku i samiot ostavil značajni dela za srpskata istorija. Ist e slučajot i so Nikola Pašiḱ od Teteven, koj isto taka se deklariral kako Srbin i ostavil značajni dela za srpskata istorija. Pa zarem vrz osnova na nivnoto deklariranje denes treba da tvrdime deka Bugarite se „Srbi“? Imalo i brojni Bugari što sebesi se deklarirale kako Grci, a taka bile tretirani i od strana na stranski patepisci.

Patepisecot Adam Nil vo 1805 zapišal deka vo Razgrad živeat samo Grci, Evrei i Turci. Ni traga od Bugarite. Džon Galt koj vo 1811 ja posetil Sofija isto taka zapišal deka tamu živeat Grci. Poznati bugarski intelektualci vo toa vreme sebesi se deklarirale kako Grci, a nekoi od niv ja širele i grčkata pismenost niz Bugarija.

Za masovnoto dobrovolno pogrčuvanje na Bugarite pišuvale i togašnite istoričari Golubinski od Rusija, Drumev, Šišmanov i drugi. Kako Grk sbesi se deklariral i bugarskiot prerodbenik Aprilov od Gabrovo (rod. 1789 g.), koj otkako ja pročital knigata od ruskiot bugarofil Venelin, naednaš počnal da se deklarira kako „Bugarin“. No, toa ne e se. Vo nekoi srpski srednovekovni dokumenti, Bugarite se narečeni „Goti“, a vo nekoi vizantiski – „Skiti“ ili „Mizi“. Jovan Zonara žitelite na Bugarija gi narekuva „Paristronci“, a Mihail Atalijat gi narekuva „Mirmidonci“.

Postojat i drugi nebugarski etnički determiniranja na žitelite na Bugarija koi jasno svedočat za vistinata deka vo ovaa zemja živeele razni narodi koi rečisi voopšto nemale bugarska etnička svest.

Postojat i dokumenti vo koi nekoi denešni bugarski gradovi se determinirani kako „makedonski“. Od brojnite primeri, vo interes na prostorot, ovde ḱe go spomneme samo citatot od Henri Blaunt koj vo 1643 godina ja posetil Sofija pri što zapišal (citirame): „Sofija, spored ovdešnata administrativna podelba e glaven grad na Bugarija, no geografski ovoj grad se naoǵa vo Makedonija…“ Makedonskiot kulturen deec Jakov od Kamena Reka (16 vek) samiot zapišal deka dejstvuval od Makedonija od „mestoto vikano Sofija“.

I za Plovdiv ima svedoštva deka e makedonski grad, a istoto se odnesuva i za Ḱustendil, Rilskiot manastir, Samokov, Vidin, Razgrad i drugi mesta.

Što e so bugarskata pismenost? Denešnite bugarski istoričari tvrdat deka makedonskiot literaturen jazik e veštački sozdaden po Vtorata svetska vojna.

Takvite tvrdenja se obična glupost. Bugarskata propaganda tvrdi deka bez malku Bugarite imale literaturen jazik ušte od vremeto na svetite braḱa Kiril i Metodij, no toa e edna golema laga! Veḱe rekovme deka duri i vo 10 vek se ušte vo Bugarija egzistiral turko-mongolskiot bugarski jazik (spored otkrienite zapisi napišani na ovoj jazik). Postojat podatoci spored koi vo početokot na 19 vek najgolemiot del od Bugarite ne samo što bile nepismeni, tuku tie nemale svoj literaturen jazik.

Patepisecot Robert Volš koj vo 1827 godina ja posetil Bugarija, napišal deka tamu (citat): „Najgolemiot del od luǵeto se nepismeni. Niz site sela niz koi pominav ne sretnav nitu eden čovek što znae da čita i da pišuva“ (i ovoj citat e prezemen od bugarska kniga). I maliot broj osoznaeni bugarski prerodbenici od 19 vek isto taka go kritikuvale niskoto nivo na pismenost kaj Bugarite, kako i nepostoenjeto na bugarski literaturen jazik. Vo takvi uslovi bugarskite prerodbenici pišuvale na eden improviziran rusko-srpsko-crkovnoslovenski jazik, koj bil nerazbirliv za retkite pismeni Bugari (vo emisijata ḱe priložime primeri od originalni tekstovi od 18 i 19 vek napišani na ovoj nerazbirliv jazik).

Po vostanieto vo Srbija, na početokot od 19 vek, bugarskite prerodbenici počnale da pišuvaat na srpski. Na srpski pišuval duri i poznatiot bugarski poet Ljuben Karavelov. I podocnežnite retki bugarski prerodbenici (Fotinov, Mutev i drugi) pišuvale na srbiziran bugarski jazik što denešnite Bugari teško go razbiraat. Poradi toa češkiot slavist Jozef Dobrovski napišal deka ne postoi bugarski jazik i deka toa e samo narečje na srpskiot jazik. Deka bugarskiot jazik ne postoi i istiot e narečje na srpskiot tvrdel i Šafarik vo 1826 godina.

Za razlika od glupostite na bugarskata propaganda za navodniot „iljadagodišen karakter na bugarskata pismenost“ poznatiot bugarski prerodbenik Teoharov vo svojot trud „Nekolku zborovi za bugarskata literatura“ (objaven vo 1860 godina) zapišal (citirame): „Bugarite ne samo što nemaat sovremena literatura, tuku tie se ušte nemaat napraveno ni početni obidi vo toj pravec…

Bugarskiot narod pred trieset godini beše uveren deka nema svoj kniževen jazik i deka na bugarskiot jazik ne možele da se pišuvaat naučni knigi…“ Praktično bugarskata prerodba vo 19 vek se sveduvala samo na sedum povremeni spisanija od koi nitu edno ne bilo pečateno vo Bugarija.

A sega da objasnam nešto i za makednskiot literaturen jazik. Sekoj literaturen jazik se kodificira glavno otkako odnosniot narod se steknuva so svoja sloboda. Kodificiranjeto znači utvrduvanje normi (pravopis) za odnosniot jazik.

Makedoncite za prv pat se steknale so uslovi po Vtorata svetska vojna i togaš go kodificirale svojot literaturen jazik. Isto bilo i so Bugarite. Tie dosega tripati go kodificiraat (veštački so sozdavaat i formatiraat) svojot literaturen jazik.

Prvpat toa bilo vo 1899 godina koga po naredba na ministerot Ivanov, e kodificiran bugarskiot literaturen jazik. Vo 1921 – 1923 godina veštački se izvršeni novi intervencii vo bugarskiot pravopis, a vo 1945 godina i po tret pat e kodificiran bugarskiot literaturen jazik. Znači, navistina e smešno tie nam da ni zabeležuvaat za kodificiranjeto na našiot literaturen jazik, a samite Bugari najmalku tripati dosega go kodificirale svojot literaturen jazik.

Što e so deklariranjeto na našite predci?

Točno e deka nekoi naši predci, poradi neinformiranost, go prifaḱale tuǵiot turko-mongolski etnonim „Bugari“ kako svoe etničko ime.

Najmnogu za vakvata sostojba pridonela propagandnata uloga na Bugarskata egzarhija i nekoi drugi faktori, koi vo emisijata ḱe gi objasnime. No, deklariranjeto na poedinci ne može da bide dokaz za etničkoto poteklo na eden narod.

Vo našiov slučaj, najvažno e toa što vo Makedonija nikogaš ne se slučilo masovno naseluvanje na turko-mongolskite Bugari, pa ottamu nie nikako ne možeme da bideme nivni potomci. Imalo Makedonci pod vlijanie i na drugi propagandi koi isto taka se deklarirale poinaku. Vpročem, vidovme deka vakva bila sostojbata i so samite Bugari, koi duri i vo 19 vek poinaku se deklarirale.

Ona što e važno e faktot što golem broj Makedonci vo 19 i 20 vek, nasproti žestokiot pritisok od stranskite propagandi, sebesi se deklarirale kako direktni potomci na slavnite antički Makedonci.

Prifaḱanje na antičko-makedonskoto etničko poteklo i na makedonskata zasebnost imalo duri i vo redovite na VMRO na Vančo Mihajlov, kako i vo redovite na MPO. Vakvoto deklariranje ima daleku pogolema težina zatoa što nikoj ne gi teral Makedoncite taka da se deklariraat nasproti inakvite deklariranja zad koi stoele propaganndni mašinerii od sosednite državi.

Spomnavte i bugarski falsifikati vo odnos na makedonskata istorija?

Bugarite se svesni deka nivnata nacija e nastanata od razni etnikumi (Sloveni, Makedonci, Vlasi, Bugari, Trakijci, Tatari, Romi, Turci…). Poradi toa sistematski e sproveduvana fanatična i histerična kampanja da se ubedat pripadnicite na site ovie narodi deka se „eden narod“ so edinstveno (bugarsko) etničko poteklo.

Vo sprotivno lesno moželo da dojde do raspad na Bugarija dokolku sekoj od ovie narodi si baral svoi prava i svoja teritorija. Vo vakvata histerična propaganda (koja trae i denes) često pati se koristeni i najdrski falsifikati. Ova posebno se odnesuva koga se vo prašanje Makedoncite i ovoj valkan proces trae do denes.

Eve samo nekolku primeri. Vo razgovor so pisatelot Slave Makedonski (sega pokoen makedonski aktivist od pirinskiot del na Makedonija) toj mi kaža deka vo svoite romani, za vreme na ednoumieto vo Bugarija, so cel da gi izbegne bugarskite determiniranja za narodot vo Makedonija, vo rakopisite na svoite knigi gi koristel maskirnite determiniranja: hristijani, hristijanski i sl. No, koga knigite mu izleguvale od pečat, sekade ovie termini bile falsifikuvani i namesto niv bile vpišani bugarski determiniranja. Taka, vo idnina bugarskite falsifikatori ḱe „dokažuvaat“ deka Slave Makedonski bil „Bugarin“ štom, neli, „samiot“ pišuval vo svoite dela za Bugari vo Makedonija. Istoto go svedoči i poznatiot makedonski lingvist Ǵorgi Kiselinov.

Po vojnata samiot svedočel deka vo tekstovite što gi objavuval za vreme na bugarskata okupacija, veštački mu bile ufrluvani bugarski determiniranja za našiot narod, iako vo originalniot rakopis takvi nemalo. Ušte podrzok falsifikat e napraven vrz pesnata „Doklad“ od Nikola Jonkov Vapcarov. Poetot vo ovaa pesna, peejḱi za Makedonija, gi napišal zborovite „Za Nea“, no vo ruskiot prevod na ovaa pesna napraven od bugarskiot falsifikator D. F. Markov, zborovite „Za Nea“ se falsifikuvani so zborovite „Za Bugarija naša“!!!

Vakviot besramen falsifikat na ruskite čitateli ḱe im zboruva za „bugarskata nacionalna svest“ na Vapcarov, pa vrz osnova na toa podocna nekoi ruski naučni rabotnici ḱe napišat trudovi za „bugarskata svest na Vapcarov“, pa našite bugaromani ḱe gi citiraat ovie ruski trudovi kako „dokaz“ za bugarskata svest na Vapcarov i se taka…. Drzok falsifikat e naraven i vrz Spomenite na francuskiot baron Fransoa de Tot.

Ušte vo 1784 godina toj napišal (citirame): „Dvaeset i dvajca Makedonci… vo edna kafeana peeja pesni za pobedite na Aleksandar“, No, bugarskiot istoričar Arnaudov vo svojata kniga „Verkoviḱ i Veda Slovena“ (BAN, Sofija, 1968 g. Str. 12) komentirajḱi go ovoj opis na baronot Fransoa de Tot pišuva (citirame): „Baronot de Tot mnogu pravilno beleži deka bugarskite rabotnici za vreme na odmor gi vospejuvale pobedite na Aleksandar Veliki“. Navistina primer za idiotski falsifikat. I vrz osnova na ova nekoi naši abdali podocna ḱe tvrdat deka „nikade vo istorijata ne se spomnuvale Makedoncite“ (!?).

Vakvi falsifikati se slučuvaat do den denes. Vo svoeto intervju za nedelnikot „Makedonsko sonce“ (8.5.1998), poznatiot makedonski aktivist od egejskiot del na Makedonija Nikodim Carknjas, reagirajḱi na edna anti-makedonska izjava od grčkiot političar Pangalos, veli deka po ulicite na Solun (citirame): „… luǵeto ne zboruvaat grčki, tuku makedonski“. Del od ova intervju e preneseno vo bugarsiot vesnik BNS Makedonija (3.6.1998), no tamu zzborot „makedonski“ bezobrazno e falsifikuvan so „slavjanski“.

Drski falsifikati se pravat i vrz makedonskiot folklor. Vo tekstovite na makedonskite pesni namerno se ufrluvaat bugarski zborovi ili bugarski determiniranja. Taka, na primer, na folklorniot sobor „Pirin pee“ održan vo 1997 godina, stihot od edna makedonska narodna pesna posvetena na Krali Marko, namesto da bide ispean vo original „Krali Marko od Pirlepa grada“ e falsifikuvan i ispean kako „Krali Marko od Blgarija“. Falsifikat e napraven i vrz makedonskata narodna pesna „Kaljo Kalino devojče“. Stihovite „Arnauti baš rakija, a ergeni rujno vino“, se falsifikuvani so „Arnauti baš rakija, a Blgari rujno vino“.

Naslovot i prviot stih od poznatata makedonska narodna pesna „Marije mlada nevesto“ vo knigata „Pesni ot Makedonia“ (1998 god.) e falsifikuvan vo „Marije bela Bugarko“ (!?). Na krajot od istata pesna zborovite „našata vera risjanska“ se falsifikuvani so „našata vera blgarska“. Se falsifikuvaat duri i novokomponiranite makedonski pesni.

Da go spomneme i tragi-komičniot primer so falsifikatot na makedonskata patriotska pesna “Edna misla imame” od Vojo Stojanovski.

Ovoj falsifikat e napraven vo 1999 godina, pri što site makedonski determiniranja vo stihovite na pesnata bile zameneti so bugarski.

Taka, na primer, stihovite od pesnata, koi glasat: “Kade i da odiš/ Kade i da šetaš/Ne se srami, ne se plaši/ Makedonec da si…”, sega bile peeni: “Kade i da odiš/ Kade i da šetaš/Ne se srami, ne se plaši/ B’lgarin da si…” I ponatamu, namesto: “Edna misla imame/ Eden život živeeme/ Makedonija cela da e/ Sekoj da ja znae…”, sega bilo peeno:”…B’lgarija cela da e/ Sekoj da ja znae”. Namesto originalnite stihovi: “Nie ne sme Grci, Bugari ni Srbi/ Čeda sme na Aleksandar, gordost makedonska…”,sega bilo peeno: “Nie ne sme Grci, Vizantijci, Srbi/ Čeda sme na Asparuha, gordost najb’lgarska…”(Znači „nie“ sme čeda na čovek koj pripaǵal na žoltata rasa, kakov što bil han Asparuh).

Na krajot na pesnata zborot Makedonija bil zamenet so B’lgarija. Taka, ovie stihovi bile peeni: ”Ako nekoj reče/ B’lgarija e mala/ Ima ušte dva-tri dela/ za da bide cela…” Falsifikati se praveni i preku podmetnuvanje na falsifikuvani istoriski spomenici i dokumenti preku koi se „dokažuval“ navodniot „bugarski karakter na Makedonija“ za što isto taka vo emisijata ḱe posočime fakti.

Na krajot, da ja spomneme i pojavata na krienje na dokumentite i na drugite predmeti, koi ja dokažuvaat makedonskata nacionalna zasebnost niz istorijata. Vo 1944 godina vo blizinata na Gorna Džumaja (denešen Blagoev-grad, z.m.) bil otstranet spomenikot od rimskiot period, na koj pišuvalo deka gradot Skaptopatra (grad što se naoǵal blizu denešniot grad Sandanski) bil makedonski grad..

Na spomenikot pišuvalo: „Jas Cezar im zabranuvam na moite vojnici, kako i na moite oficeri da vleguvaat vo Skapopatra i da gi obespokojuvaat žitelite na ovoj makedonski grad-država“. Vo šeesettite godini na 20 vek vo bugarskite biblioteki bilo možno da se istražuva vesnikot „Makedonski glas“ (1885).

No koga golemobugarskite propagandisti ja otkrile sodržinata na ovoj vesnik, naednaš isčeznal od bugarskite biblioteki i veḱe ne bil dostapen za naučnite istražuvači od Makedonija. Po projaveniot interes na našite istoričari, besledno isčeznal od Muzejot na Vapcarov vo Sofija originalniot referat na Nikola Jonkov Vapcarov, po koj bila napišana negovata dolga pesna „Doklad“. Ovoj referat bil odnesen vo Partiskiot arhiv na BKP i ni¬koj dosega ne može da go vidi.

Pričinata e vo toa što, vo nego Vapcarov jasno se deklarira kako nacionalno svesen Makedonec.

Sekako deka ima i drugi vakvi mnogubrojni primeri i seto toa ḱe bide pretstaveni vo dokumentarnata emisija „Etnogenetskite razliki pomeǵu Makedoncite i Bugarite“.

Kade ḱe bide emituvana emisijata?

Emisijata ḱe bide emituvana na nekoja od najgledanite nacionalni TV vo Republika Makedonija, a ḱe besplatno bide dostapna na sekoja TV što ḱe saka da ja emituva. Sekako deka ḱe bide postavena i na Jutub, a linkot so nea ḱe bide ispraḱan na iljadnici adresi širum svetot.

Što e potrebno za da se realizira emisijata?

Potrebni se izvesni sredstva zaradi trošocite okolu snimanje, prevod, montaža… Apeliram do site makedonski patrioti i prijateli na Makedonija da go pomognat ovoj patriotski proekt, koj ḱe gi osvesti zabludenite Makedonci, no i Bugari za da ja sfatat vistinata! Iminjata na site donatori i reklami za nivniot biznis ḱe bidat objaveni na krajot od emisijata, sekako dokolku donatorite toa go sakaat, so što zasekogaš ḱe ostanat ovekovečeni pred iljadnici Makedonci denes i vo idninata. Sekoj što saka može da pomogne preku veb-stranata:

 

 

 

 

 

 

Može da stapi vo kontakt i so mene ili so Jim Stefan Stefanovski preku Facebook.

 

Original Interview was conducted by Shilo e-Magazine